[ Pobierz całość w formacie PDF ]
gled na najina brezskrbna in smehljajoãa se obraza in
sli0 ala, da se meniva o Dalmaciji . . .
»Na smrt misli!« je rekla oãetu ãemerno. »Îe je odprt
grob, on pa se meni o morju in o dalmatinskem vinu!
. . . Niã vaju ni strah greha!«
Soba je potemnela, prebudila sva se in zdrznila. Oãe
je zaka0 ljal, dolgo je lovil sapo. Mati je popravila luãko
pred sveto podobo v kotu in od0 la ven. Truden in zmu-
ãen, na smrt bled je zdrknil oãe nazaj v blazine.
252
VELIKI IN MALI LJUDJE
BESeDA
»Saj vem,« je za0 epetal. »Saj vem, da bom umrl. Saj
nisem tako neumen, da ne bi vedel, kaj mi je. Ampak kaj
pripoveduje to stokrat ãloveku!«
Molãal je dolgo, potem je zopet za0 epetal: »Ve0 , ona
tega ne razume . . . Zastonj! . . . Ampak, glej, malo sva
bila pa vendarle v Dalmaciji danes . . . «
In lahen, prelep nasmeh mu je spreletel obliãje, ko me
je pogledal s svojimi, oj, Ïe tako trudnimi in 0 e vedno
veselimi oãmi.
âez nekaj dni je umrl . . .
253
VELIKI IN MALI LJUDJE
BESeDA
Ma0 a in njen Pufika
e dolgo stanujemo v vili tete Irme. Krasno je tu, lep,
Îprostoren vrt, 0 iren razgled po mestu in okolici. Ka-
kor ustvarjeno je vse to za Ma0 o. Ves dan skaãe okrog
hi0 e, poje in se igra. Edino, kar ji ni v0 eã, je ograja. Mno-
go raj0 i bi imela, da bi vsi okoli0 ki otroci zborovali pri nji
na vrtnih stopnicah ali pa se lovili po stezah okrog hi0 e.
Nam odraslim bi bilo to seveda manj v0 eã. Razlika je
paã ta, da mi ljubimo mir in samoto, Ma0 a pa dru0 cino,
krik in vik. Zato tudi prestoji marsikatero uro pred vrt-
nimi vrati. Onstran so njene prijateljice in njeni prijate-
lji, tostran je ona. Ona gleda zavidno iz paradiÏa ven v
zlato svobodo, oni pa poÏeljivo meÏikajo skozi plot na
tetine tulipane, glicinije in sto drugih roÏ, ki cvetejo od
zgodnje spomladi pa do pozne jeseni v vseh barvah.
Vãasih mora dekla dol v mesto k peku ali v prodajalno
ali na trg in pripeti se, da pozabi zakleniti vrata. Ma0 a to
tako gotovo zavoha kakor lisica kuretino in, kakor bi
trenil, Ïe zgine kakor kafra. Potem se vzdigne zunaj na
bregu pravo indijansko veselje; otroci oÏivijo, derejo se
na ves glas, tekajo kakor za stavo. Ma0 a je junakinja.
Najbolj kriãi, najbolj se peha in meãe, najhitreje teãe.
254
VELIKI IN MALI LJUDJE
BESeDA
Kdor namreã nima prostosti vsak dan 0 tiriindvajset ur,
je pijan od vsake svobodne minute in ne pozna mere
svojega uÏitka. Seveda mi doma kmalu zapazimo Ma0 in
beg in ta ali oni stopi ven, ujame pobeglo ovco in jo pri-
pelje nazaj vroão in rdeão, vso spehano od tekanja in
igre. Nekaj ãasa se paã malo kuja, potem pa se vda v
usodo, poi0 ãe Lolo in Babu0 ko to sta dve domaãi
maãki in jima toÏi svojo nesreão.
Stric Pero, tetin moÏ, Ïivi v Gospiãu in prihaja le ne-
kajkrat na leto v Zagreb, kakor mu paã dovoli sluÏba.
Kadar pride, prinese zajca, srno ali kaj podobnega. Ma0 a
ga ima zelo rada in, kadar odhaja, potoãi vselej nekaj
odkritosrãnih solz za njim. Pi0 e malo; kadar je treba kaj
naznaniti ali vpra0 ati, ãestitati komu za rojstni dan ali
god, kar brzojavi. Teta Irma trdi, da je stric gotovo Ïe
zabrzojavil toliko, da bi si mogel kupiti majhno posest-
vo. Priãakovali smo ga pred veliko noãjo. Pisal ni sicer
niã.
»Danes ali jutri dobimo brzojavko, ãe pride,« je raz-
jasnjevala teta Irma, ki pozna svojega moÏa do zadnje
pike. »âe nima dopusta, bomo pa na veliko noã pri obe-
du dobili njegovo brzojavno vo0 ãilo za sreãne prazni-
ke.«
Veliki ãetrtek je prinesel po0 tni sel brzojavko in zve-
ãer sem 0 la jaz na postajo. Teta je bila preveã trudna, ves
dan je pekla potice in pogaãe.
255
VELIKI IN MALI LJUDJE
BESeDA
Mnogo ljudi je pri0 lo z vlakom, ali takoj sem zapazi-
la strica med mnoÏico. Bil je Ïivahen in vesel kakor ved-
no. Izpod sivih obrvi se mu je svetilo dvoje ãrnih, mla-
dih, 0 e vedno hudomu0 nih oãi.
»Ali ve0 , kaj sem prinesel Ma0 i za pirhe?« me je vpra-
0 al in privzdignil povr0 nik, ki mu je visel ãez roko. ârn
psiãek, jazbeãar, je pogledal name.
»Mlad je, dva meseca star. Dobil sem ga od prijatelja.
Pristna rasa. Priden je bil, pa sem imel vseeno precej ko-
medij z njim. Ves ãas sem ga drÏal v avtomobilu na ro-
kah do Karlovca. ·est ur. In na Ïeleznici me niso pustili
v drugi razred. No, vozil sem se v tretjem. Vseeno.« Po-
klical je izvo0 ãka in sedla sva v voz.
»Mislim, da ga bo Ma0 a vesela,« je ugibal stric, a jaz
sem vedela za gotovo, da bo skakala meter visoko od
radosti.
Prideva domov. Zgoraj pri meni je bilo Ïe vse temno.
Ma0 a je 0 la Ïe spat in tudi dekla. Spodaj v tetinih oknih
je bilo 0 e svetlo.
Jaz sem 0 la naprej.
»Ali ve0 , teta, kaj nam je prinesel stric?« sem vpila Ïe
na hodniku pred vrati. »Ugani!«
Teta je odprla vrata svoje sobe, svetloba se je usula
ven.
»No, kaj? Jagnje za veliko noã,« je rekla in se zasme-
jala.
256
VELIKI IN MALI LJUDJE
BESeDA
»O ne, psa! Jazbeãarja je prinesel Ma0 i,« sem pripo-
vedovala in porinila prednjo strica, ki je 0 e vedno drÏal
psiãka na roki.
»Za boÏjo voljo!« je zavpila teta. »·e tega mi je manj-
kalo. Kaj si neumen, prosim te?! Kaj bom s psom?«
»Ma0 a se bo igrala z njim,« se je opraviãeval stric ra-
zoãarano.
»Koliko je pa star?« je poizvedovala teta. Niã ni po-
zdravila strica, niã mu ni dala roke, niã ga ni objela in
poljubila.
»Dva meseca,« je rekel stric.
»Dva meseca?!« je zajavkala teta. »Hvala lepa! Kar na-
zaj ga odnesi! Lepe praznike bom imela! Oh, saj vem, da
te ne bo nikoli sreãala pamet.«
Jaz sem strmela. Teta Irma se vede tako osorno, ona,
ki je drugaãe vedno tako spodobna in ljubezniva? Kar
razumeti nisem mogla.
»Ali, nikar se, teta, ne huduj,« sem sku0 ala miriti.
»Glej, kako je to ljubek psiãek. Tudi ti ga bo0 imela
rada.«
»Nikoli. Jaz noãem nobene svinjarije v hi0 i. Na deÏeli
je nekaj drugega, mestna stanovanja pa niso za take reãi.
Jaz ne bom snaÏila za njim. Odnesita ga v kuhinjo. Am-
pak to vama povem, jutri bosta vidva pometala. Gotovo
pride mnogo gostov ãez praznike in narediti moram 0 e
eno torto, speãi nekaj peciva za k ãaju . . . Oh, moj bog,
257
VELIKI IN MALI LJUDJE
BESeDA
ta moj stari se Ïe kaj zmisli!« je nehala tarnati, mi potis-
nila sveão v roko in od0 la v sobo.
Vsa poparjena sva od0 la s stricem v kuhinjo, dala
psiãku mleka in mu napravila leÏi0 ãe pod 0 tedilnikom.
Ne, tetino vedenje se mi ni zdelo niti obzirno niti pra-
viãno in ta veãer so bile moje simpatije na striãevi stra-
ni.
Drugi dan me je pri0 la Ma0 a budit, kakor je Ïe od
nekdaj njena navada. Natanãno ob 0 estih se zbudi v
svoji sobi in bosa in v dolgi noãni srajci pricaplja k meni
v posteljo. Kakor veverica skoãi k meni, me objame, stis-
ne in poljublja.
»Jaz te imam stra0 no rada,« mi zagotavlja. »Ali je stric
Ïe pri0 el?«
»Da, sinoãi je pri0 el.«
»Ali mi je kaj prinesel?«
»Da, psa ti je prinesel.«
»To je lepo!« se veseli. »Kak0 en pa je? Kaj je veãji ka-
kor tisti, ki sem ga dobila o boÏiãu?«
»Veãji je,« odgovarjam jaz.
»Ali je na kolescih?«
»Niã ni na kolescih.«
»Jojna, potem pa niã ne teãe, ne?«
»Teãe, teãe in 0 e kako!«
»Se mora dolgo navijati?«
»Niã.«
258
VELIKI IN MALI LJUDJE
BESeDA
»Pa vseeno teãe?«
»Da.«
»In zalaja, ãe ga ãlovek pritisne?«
»Zalaja. In kar sam od sebe.«
[ Pobierz całość w formacie PDF ]