[ Pobierz całość w formacie PDF ]
jon! Sdi no! Tukaj zraven mene sdi! & Kaj pa ti je?
Kaur je bil 0 e zmerom bled in je trepetal. Slabo mi je bi-
lo, drugega ni! & emu pa ta veselica nocoj?
emu? se je zasmejal Ferjan. Kaj mora imeti vsaka
stvar svoj namen? Veselica je pa; vsako leto je in zato je tudi
letos & Ti ne more0 pozabiti na tiste ase, ko je imela vsaka
beseda tudi svojo misel!
Konec mize, v tobakovem dimu, je sedel upan in se je ozrl
veselo na Kaurja izpod rnih obrvi.
Slabe ase ste pa doiveli & in zdaj vas ne izpuste!
Kaurju je bilo sitno v veliki, gosposki drubi; majhnega se
je util in okornega; zato je pil hitro in vino se ga je lotevalo.
Nocoj pa nam ne uide0 , Kaur! je govoril Ferjan veselo.
Pripoveduj nam nocoj, kako je bilo; bodi vesel in izbubaj se!
Poglej nas saj smo sami po0 teni ljudje!
Pusti me, Ferjan! Kaj se noruje0 ! Prestar sem!
Ferjan se je naslonil globoko na stol, spustil je iz ust gost
oblak dima in je gledal pazljivo na Kaurja.
Jaz pa mislim, da nisi samo star, Kaur!
Kaj 0 e?
Ferjan ga je gledal in se je smehljal prezirno. Takrat, ko te
ni stalo ni, ko si bil mlad in sam, si lahko oral!
Kaur je prijel kozarec s tresoo roko in ga je izpraznil: Je-
rin je poloil Ferjanu roko na ramo.
Ne, Ferjan & tako ni!
Ferjan je zamahnil; vino je bilo v njem.
138
MARTIN KAUR
BESeDA
Takrat, o! Mlad, sam kaj prihodnost? Zdaj: gospod
upnik! klobuk do tal! Gospod upan! glavo do pasu!
Gospod naduitelj he, ali ve0 , Jerin, da me je moj prijatelj,
tale Kaur, tituliral z gospodom naduiteljem? Ko se tikava in
ko sem mu bil drug?
Kaur se je tresel; vsa kri mu je bila izginila iz obraza in
kosti so mu stopile iz lic.
Ferjan! Zakaj?je prosil s trepetajoim glasom in zakrva-
velimi omi.
Saj smo te e spoznali! Far0 ki si!
Kaj sem? se je zaudil Kaur in se je ozrl po omizju.
Far0 ki! se je zasmejal Ferjan &
Petje je minilo v dvorani in druba se je usula v gostilno.
Kaur je videl svojo eno ob strani kodrastega fanta, suho
uiteljico ob dolgem, kozjebradem uradniku in je sli0 al kle-
petavi glas ekspeditorice & toda vse je bilo kakor v zibajoi
se megli, kakor v sanjah.
V dvorani se je oglasila godba in pari so vstajali; vstala je
tudi njegova ena, videl jo je iznad rame, dasi ni okrenil obra-
za.
Kaj ne gre0 plesat? se je smehljal Ferjan.
Kaur mu je gledal v obraz z izbuljenimi omi.
Tvoja ena ple0 e!
Kaur je molal in je pil.
Ti cunja! O ti cunja! se je nakremil Ferjan in je pljunil.
Kdo je cunja? je pra0 al Kaur s tihim, hripavim glasom.
Ti! Ti! je vzkliknil Ferjan in se je smejal prezirno.
Kaur si je toil poasi, toda roka se mu je tako tresla, da
se je izlivalo vino mimo kozarca. Okrenil se je k Ferjanu, od-
dahnil se je teko in je izpregovoril z mirnim glasom.
139
MARTIN KAUR
BESeDA
Ti, Ferjan, ti si kleeplazec! Ti si cunja!
Kaj ne ve0 , s kom govori0 ? je planil Ferjan.
S kleeplazcem! s kleeplazcem! Poznam 0 e vse tiste be-
sede & Obrni naju narobe, sebe in mene in kaj se bo zgo-
dilo? Za klaftro bom vi0 ji od tebe, kaj za klaftro, za sto klaf-
ter! Ti si danes steber o siroma0 ni steber! Kdo pa ti je dal
kamen, da stoji0 na njem, e ne jaz s svojim trpljenjem? Ti si
bil cunja in kleeplazec in pijanec, ko sem jaz dolbel v krva-
vem potu tisti kamen, ki si se zdaj tako mo0 ko postavil nanj!
Kaj si rekel kaj ne sme biti lovek dandana0 nji?
Jerin je gledal na Kaurja s svetlimi omi in je odgovoril:
Socialist!
Prav! Bog vedi, kaj je to, ampak tebi nakljub, Ferjan, sem
socialist! Kar si ti danes, sem bil pred petnajstimi leti! Zakaj?
Ker nisem smel biti, ker je bilo trpljenja potreba & Kar sem
jaz gnojil&
Ferjan je prebledel in si je grizel ustnice. Valek je umolk-
nil v dvorani.
Ali vidi0 svojo eno? je pra0 al Ferjan z zlobnim, spae-
nim nasmehom.
Kaj te briga moja ena? je odgovoril Kaur izza zob in se
ni ozrl.
Tudi jaz sem e plesal z njo.
Kaur je strmel nanj z osteklelimi omi.
Tudi jaz sem jo e poljubil & na veer tvoje poroke!
Kaur se je vzdignil omahovaje, zgrabil je kozarec in ga
zalual Ferjanu v obraz.
Roke so se ga oklenile, nekdo mu je ogrnil suknjo, nekdo
drug mu je posadil klobuk na glavo in stal je na ulicah.
Jerin ga je dral trdo za roko.
140
MARTIN KAUR
BESeDA
Spremim vas do doma & Prav ste imeli & Ferjan je bil
pijan &
Kaur se je iztrgal.
Stran! Ne maram nikogar! Stran!
Jerin je postal v vei in je gledal za Kaurjem, ki je hitel po
ulicah ter izginil v temo &
Poasi in zami0 ljen se je vrnil Jerin po stopnicah; 0 el je mi-
mo dvorane in je pogledal vanjo; tam je plesala Tonka s Fer-
janom, ki je govoril zelo naglas, opotekel se asih in se za-
smejal &
III
Ferjan in Kaur sta sedela v konferenni sobi. Kaur je sedel
skljuen, upiral je roke ob kolena, star in prsten je bil njegov
obraz, njegove zakrvavljene oi so gledale topo.
Ferjan, e precej debelu0 en, nekoliko osivel, je bil oitno v
zadregi; mekal je v roki papir in je gledal na mizo.
Tovari0 a sva bila neko! je izpregovoril in se je ozrl hip-
no in postrani na Kaurja. Tovari0 a in prijatelja! Bogami,
resno se nikoli nisem pregre0 il proti temu prijateljstvu, in e
je pri0 la vmes kak0 na neumnost, sva jo poravnala, kakor se
spodobi & Ampak glejte, gospod Kaur
Njune oi so se sreale in nobeden jih ni povesil.
tako se mora sasoma nehati prijateljstvo! & e pred
par leti sem vas gledal tako, kakor sem vas videl neko, pred
zelo davnim asom, ko ste stali vi0 e nad nami vsemi & ko
smo 0 e upali, da boste nekdaj & no, minilo je! & O vsem tem
ni zdaj nobene govorice ve & ne pra0 am vas, v katerem po-
141
MARTIN KAUR
BESeDA
litinem taboru stojite, to je va0 a stvar in skrb & zdaj vam
nisem ve drugega kakor naduitelj &
Kaj bo povedal? si je mislil Kaur. Vem, kaj bo pove-
dal!
Te besede sem rekel zategadelj, da ne boste ve priako-
vali od mene & kak0 nih posebnih ugodnosti. Poslednja ugod-
nost je ta, da vam svetujem sam, namesto da bi vas nazna-
njal, kakor bi bilo potreba & Ali veste, kaj mislim?
Vem! se je smehljal Kaur topo.
Ferjan je vstal, stopil je blie h Kaurju, njegov obraz je bil
resen, toda prijazen in ves souten.
Zaboga, Kaur, kaj res ni zate nobene pomoi ve? & Za-
bavljaj proti nam, noruj se iz italnice, iz pevskega dru0 tva,
[ Pobierz całość w formacie PDF ]